Filtratorski Morski Pes
Prva asociacija po videni plavuti je verjetno morski pes. In prvi preblisk - hitro iz vode! Pa je to bitje res morski pes in zares nevaren? Prvo drži, drugo pa je daleč od resnice. Zakaj? Izveš nekoliko nižje ;)
Pod gladino se namreč skriva MORSKI PES ORJAK (= Basking shark, =Cetorhinus maximus), ki v našem zalivu velja za obiskovalca, ki sem zaide le nekajkrat na leto.
Je ta fotografija sploh moja?
Isto jutro, ko smo imeli neverjetno srečanje z mladičem ostrokljunega kita (če ne veš, o čem govorim, preberi blog: KITI NISO RIBE ;)), sva z vodičko v smehu komentirali, da mi na seznamu top doživetij na morju manjkata le še skakajoči kit grbavec in morski pes. Manj kot minuto za tem, je kapitan po mikrofonu sporočil, da je ena izmed ladij opazila to vrsto morskega psa. Šli smo do tega kraja, a je do takrat žal že izginil.
Točno en teden kasneje, smo v zalivu našli TRI pse orjake !!! Točno tri tedne kasneje pa še enega.
Jaz se vedno veselim novega znanja. Če si enakega mnenja, se mi pridruži in beri naprej ;)
“Kakšna je stopnja nevarnosti?”
Za človeka precej nizka. Res je, da ima na stotine nazaj ukrivljenih zob v večih vrstah (kot jih imajo ostali morski psi) AMPAK jih ne zna uporabljati. Poleg tega nas niti teoretično ne more pojesti, saj je filtrator - iz vode preceja zooplankton, med tem se premika zelo počasi - 4 km/h, kar nam omogoča lažje opazovanje. Na površino pride le takrat, ko je tam veliko hrane, zato so srečanja z njim zelo redka.
Kar ga dela nevarnega za človeka, je njegova zelo groba koža - ta nas lahko poškoduje. Zelo ogrožujoč dejavnik je le za bitja, ki so manjša od 5 mm, saj jih brez težav pogoltne.
Ime “basking shark” prihaja od njegovega počasnega premikaja na površini v času hranjenja. Ob opazovanju dobiš občutek, da se z užitkom nastavlja sončnim žarkom (“basking”) in prepušča toku.
Če dobro pogledaš, lahko v vodi opaziš nekaj belega - to so njegova ogromna usta (razpon do 1 m), ki jih odpira med hranjenjem.
“Ima enake navade kot ostrokljuni kit?”
Niti ne. Na meniju imata podobno hrano, velikost je podobna, to je pa tudi vse. Namesto vosi morski pes za prehranjevanje uporablja škrge, s katerimi tudi diha in mu zato za razliko od morskih sesalcev ni treba prihajati na površje po atmosferski kisik. V poletnih mesecih se na območjih z veliko hrane (itak!) pogosto združujejo v spolno ločene skupine (tudi do 100 osebkov), kjer med seboj tudi komunicirajo.
2 ali 4 morski psi? - 2, saj sta pri obeh vidni dve plavuti: hrbtna in repna.
“Lahko identificiramo posamezne osebke?”
Lahko! Tako kot pri kitih, lahko tudi tu uporabimo foto ID. Prav vsak ima na plavutih brazgotinice in ostale označbe, ki so edinstvene za vsakega osebka. Tako lahko s pomočjo fotografij ugotovimo, katerega osebka smo videli. Pri Elding-u so leta 2016 telemetrično označili morskega psa z imenom Dimples, ki mu še danes sledijo. S podatki, ki jih posreduje satelit, dobimo vpogled v njegovo življenje, ko nas ni zraven.
Zarezice so dobro vidne, če pogledaš še malo bolj, pa lahko opaziš tudi več prask po celi plavuti.
“Si ga kdo drzne napasti?”
Kljub temu, da je tako ogromen, ga zaradi slabe obrambe napadajo orke in beli morski volk. Pogosto se z ostrimi zobmi nanj pričvrstijo tudi piškurji - manjši paraziti, ki ne morejo predreti njegove kože, ga pa zelo dražijo. Menda je to razlog za občasno opaženo skakanje te vrste morskega psa iz vode - da se otrese teh nadlog.
“Kam potuje pozimi?”
Za razliko od ostrokljunih kitov, ti migrirajo kamor jim zapaše. Ker jim najbolj ustrezajo temperature od 8°C do 14°C, si večinoma izberejo lokacije nekoliko južnejše, kjer na globinah 200 - 900 m iščejo mesta bogata s hrano. Naš označen osebek je pozimi odpotoval do dela Atlantskega oceana na geografski dolžini Španije, ter kasneje nadaljeval pot nazaj, proti Islandiji.
Opažen je bil tudi v slovenskem morju. Nazadnje (leta 2015) je tja prišel 8 m velik osebek.
“? > M.P.O. > vse ostale ribe”
Morsi pes orjak je 2. največja riba na svetu! Večji je le kitovec (morski pes). Mladiči so ob rojstvu veliki okoli 1,5 m in lahko v času življenja zrastejo do 12 m. Njihova rast je zelo počasna, življenjska doba pa pravzaprav neznana. Ocenjujejo jo na vsaj 50 let; nekateri menijo, da več kot 100 let. Zaradi “starodavnega” videza, so ga v preteklosti pogosto označevali kot morsko pošast.
Ptica desno je zelo blizu morskega psa - za primerjavo velikosti ;)
“Sorodnik skata?”
Tako je! Spada v isto skupino rib (hrustančnic) kot skati. Kar pa mene pri njem najbolj spominja na skate, je pravzaprav le moje opažanje - ogromna hrbtna plavut se pri velikih osebkih pod vplivom valov in vetra prevrača iz ene strani na drugo, kar me spominja na skatove ogromne plavuti, ki “plahutajo” v vodi.
Zaradi te lastosti je bilo precej težko ujeti v objektiv obe plavuti v pokončnem položaju.
“Kako izgleda pod vodo?”
Žal ne morem povedati iz izkušenj. Kar sem slišala je to, da ima ogromne škržne reže in zelo grobo kožo rjave oziroma temno sive do črne barve. In da imajo mladički dolg, kaveljčast gobček, ki naj bi razvijajočim morskim psom olajšal prehranjevanje.
Največ kar si upa pokazati tako veliki množici, je njegov “smrček”.
“Skrivnostna bitja?”
Poleg zares nenavadnega videza jih dela skrivnostne lastnost, da jim ni treba priti na površje po kisik. Okoli nas je lahko na stotine morskih psov, pa jih zaradi zadrževanja v globjih delih morja ne bomo opazili. Na površje pridejo le takrat, ko je tam veliko hrane. Takoj ko se hrana razprši, se umaknejo nazaj v globje predele… Zato se pogosto zgodi, da jih ena Whale Watching ladja opazuje dolgo časa, za njo pa pride druga ladja, ki jih zgreši, ker se odločijo zapustiti površje in najti več hrane drugje. Se nam je že zgodilo. Večkrat.
Za ladjo jim ni mar. Tudi pod njo si upajo.
“Zakaj je zavarovana vrsta?”
Na seznam ogroženih vrst so jo uvrstili zaradi prelova v preteklosti. Lovili so jih predvsem zaradi njihovih ogromnih jeter (25 % teže), ki so bogata z olji (700 - 1500 l), uporabnimi za prižig svetilk, v kozmetiki in v zdravstvene ter prehrambene namene. Kožo so uporabljali kot usnje, hrustanec v medicini, meso pa kot živilo. V obdobju 1950 - 1993 se je populacija zmanjšala za 80%. Danes zaradi pomanjkanja podatkov ne poznamo njihove številčnosti.
Azijci jih še vedno lovijo zaradi velecenjenih hrbtnih plavuti, kljub številnim mednarodnim prepovedim.
“Don't eat us. Meet us.”
Toliko zaenkrat. Preživel/-a si najstrašnejšo objavo do sedaj ;)
KMALU: Wonders of Iceland & ledena jama
Alenka