Dobrodošel/-a nazaj!

Moram ti že kar takoj povedati, da bo ta objava malce drugačna. Zakaj?

Prejšnjo soboto sem sedela za mizo in razmišljala: “V več kot enem mesecu bivanja v Kopenhagnu še nisem šla gledat sončnega vzhoda - to pa res ni pohvalno. Videla sem že kar nekaj slik sončnega vzhoda posnetih ulico stran od mojega stanovanja, ki so bile res lepe, in skrajni čas bi bil, da kakšno ustvarim tudi sama.” Hitro sem pogledala vremensko napoved za naslednji dan, ki me je razveselila - ravno v času sončnega vzhoda je bilo napovedano dokaj sončno vreme.

In tako se je zgodilo jutranje fotografiranje ob sončnem vzhodu. Ker je fotografij preveč, zanimivosti, o katerih bi lahko govorila v povezavi s fotografijami pa bolj malo, sem tokrat namesto blog zapisa ustvarila kar nekakšno galerijo.

Upam, da te popelje v magično jutro, ki se je zame začelo ob 6:30.

Prve fotografije so posnete iz “moje” ulice, naslednje pa na koncu ulice, iz sredine mostu, ki povezuje dva dela južnega Kopenhagna:

Cilj je bil obisk naravnega parka na območju Vestamager-ja (Zahodni Amager), kjer sem želela slikati okolico obarvano v barve sončnega vzhoda. Zato sem zelo hitro zaključila s fotografiranjem v moji soseski in nadaljevala 20-minutno pot s kolesom ob morju do glavne destinacije. Pot do tja je bila čudovita. Žal je bilo svetlobe še bolj malo, zato od fotografij, ki sem jih posnela na poti, nimam kaj dosti za pokazati. Gre za ožjo asfaltno/betonsko (ne vem kaj točno je razlika) pot, ob kateri je trava z mini potko za tekače in sprehajalce, ki jim je bližje mehkejša podlaga. Na celi poti sem srečala enega tekača.

Meglice, ptičje petje in svež zrak so me pričakali na koncu obmorske poti - ob zanimivem jezeru Birkedam, ki ima na sredi otoček, ob neposredni bližini pa krasen prostor za šotorjenje. Jezero je del Vestamager-ja, ki zavzema približno četrtino otoka Amager.

*Amager je velik otok, na katerem je tudi letališče.

Območje polno nekdanjih otočkov, ki tvorijo majhne osamljene griče; v 40-ih letih so ga zajezili in izsušili, da je služil kot poligon za vojaške namene. Kasneje so na območju zgradili transportno infrastrukturo, ustvarili odlagališče odpadkov, igrišče za golf in industrijsko cono. Na srečo večino območja danes predstavlja narava - mladi gozdovi, močvirja; na kar velikem območju so pašniki z živino in divjadjo. Območje so menda odprli za javnost šele leta 2010, po tem, ko so med drugim odstranili neeksplodirano strelivo. Prej zaradi nevarnosti hoja zunaj poti in cest ni bila dovoljena. Na JZ delu je varovano območje Natura 2000, zato se kot obiskovalec lahko giblješ le po označenih poteh znotraj parka, ki je, mimogrede zelo lep. Jaz sem se zadrževala predvsem na tem koncu in s kolesom prečesala številne potke.

Opažene (večje) živali - če te morda zanima, kaj se skriva na fotografijah: poljski zajec (gledala sva se kakšnih 5 minut, potem pa…), domače govedo (zelo glasno, njihov glas je odzvanjal skozi meglo - slišal si jih, videl pa ne), damjak (število ohranjajo pri 400 - toliko jih območje lahko vzdržuje), siva čaplja, galeb, vrana, sraka, krokar, konj, čopasta črnica, labod grbec (nacionalna ptica Danske; skoraj tretjina celotne populacije se nahaja tu okoli), belolična gos (tiste črno-bele gospodične) + nekaterih nisem znala določiti. Jih znaš ti? Napiši mi prosim v komentar. :) Tukaj je raj za ljubitelje ptic - na območju je kar nekaj opazovalnic.

Zdaj pa te prepuščam ustvarjenim fotografijam. Upam, da bodo v tebi pričarale prijetne občutke - tako kot je mene očaralo opazovanje vseh teh jutranjih prizorov v živo, za katere na trenutke nisem mogla verjeti, da so resnični.

In še en izziv - nekje na prvih 10 fotografijah se skriva meduza imenovana arktična rdeča meduza - jo najdeš?

*na vsako fotografijo lahko klikneš, da jo povečaš;)

Na zadnji fotografiji so že vidne jesenske barve narave. Le katere barvne kombinacije bo na Dansko prinesla jesen? Komaj čakam, da jih bom lahko prvič v življenju opazovala v živo!

Kmalu se še kaj oglasim. Do takrat se pa lepo, lepo imej!

*kakšne dnevne utrinke kdaj objavim tudi na Instagramu ;)

<3,

Alenka