OLELI

View Original

Festival Svetlobe

Pred kratkim sem po priporočilu prijateljice obiskala Kopenhagenski Festival Svetlobe, ki se že nekaj let odvija v temnih februarskih večerih. Mnogi ga uvrščajo med najlepše festivale te vrste na svetu! Poleg več kot sto razstavljenih del po celem mestu, v okviru festivala potekajo tudi družabni dogodki v soju svetlobe, ki jo zagotavlja bližnja vetrna elektrarna.

Za lažji ogled so pripravili tudi aplikacijo z zemljevidom vseh instalacij, ki mi je prišla zelo prav pri mojem obisku osvetljenega centra mesta ->

Da boš lažje začutil/-a festival, si lahko pogledaš spodnji video, preden se potopiš v posamezne kreacije.

Lepo, kajne?

Jaz sem si festival ogledala preden sem pogledala opise posameznih del - naslednjič te napake ne bom naredila, saj so zgodbe za nekaterimi res izvirne in dodajo delu tisto globino, ki mi je pri ogledu včasih malo manjkala. Ker so me dela navdušila, bom v nadaljevanju s tabo delila vse tiste instalacije, ki so pritegnile mojo pozornost, ob njih pa sem dodala tudi kratek zapis, ki so ga pripravili avtorji del (zapisani v oklepajih). Upam, da navdihnejo tudi tebe!

Če ti katera od fotografij še posebej pade v oči, mi to prosim sporoči - s tremi bom sodelovala na foto natečaju. Hvala!

No, toliko zaenkrat, zdaj pa uživaj v ogledu festivala.


Don’t be blue (Mads Vegas)

Svetlobna instalacija je sestavljena iz približno 250 svetil v izključno modrih odtenkih, ki se poigravajo z arhitekturo obmorske promenade Kalvebod Bølgen.

Pri kromoterapiji (oblika zdravljenja, ki temelji na barvah svetlobe) velja, da modra barva sprošča in pomirja telo in duha. Modra zagotavlja umirjeno in enakomerno dihanje ter lahko pomaga pri nespečnosti in stresu.

“Don’t be blue” ustvarja mir in veselje med tistimi, ki se sprehajajo v soju modre luči, hkrati pa delo vabi goste festivala, da se ustavijo, pozdravijo, se pogovorijo in si skupaj pomagajo iz osamljenosti.


NIKTA (Mads Vegas)

Ikonična mostova Langebro in Knippelsbro uprizarjata zgodbo o dnevu in noči z inspiracijo iz grške mitološke pripovedi o Nikti in Eos.

Mitologija pripoveduje zgodbo o Nikti, boginji noči, ki na koncu noči, v večni bitki za svetlobo, sreča Eos, boginjo jutranje zarje. Langebro s svojimi nočno modrimi barvami uprizarja Nikto, medtem ko Knippelsbro z barvami jutranje zarje predstavlja Eos.

Med festivalom se mostova v temnem delu dneva borita v bitki, ki je vidna v obliki barvitih odsevov na vodni gladini.


EOS (Mads Vegas)


Københavneon (Thomas Lewin & Stangdennis)

Københavneon je zbirka nekaterih najbolj ikoničnih neonskih napisov v mestu, zbranih na eni osrednji in zgodovinski lokaciji, ki meče luč na pristanišče.

Pred skoraj stoletjem so kopenhagenski trgovci sprejeli neon kot način za označevanje svojih izdelkov v temni zimi. Muhasti, domišljijski, s pridihi humorja - da so nasmejali mimoidoče, so ti neonski napisi postali ulična umetnost.


Jam (Tokyo Blue)

JAM je sladek pozdrav danskega poletja v hladnem in temnem mesecu februarju. Intenziven okus zrelih jagod iz poletne trgatve.

Delo navdihuje široka barvna paleta jagodnih marmelad, odtenkov rdeče, vijolične in oranžne barve. S pomočjo presenetljivih barvnih “lis” so ustvarjalci uspeli preoblikovati toge materiale mostu Lille Langebro v toplo in čutno vesolje jagodičja.


Neutrino (Markus Anders & Circus Lumineszenz)

Neutrino se na poetičen način ukvarja s subatomskim svetom, velikostnim redom, ki ga ne moremo popolnoma dojeti. Nevtrini nastajajo v nekaterih najmočnejših dogodkih v vesolju, kot so supernove, jedrske reakcije v notranjosti zvezd…

Instalacija je simetričen ikozaeder iz aluminijaste konstrukcije, na katero je pritrjenih 150 m led trakov. Različni deli objekta so osvetleni ob določenim času, z določeno barvo, kar omogoča prikaz močnih abstraktnih vzorcev, ki gostom festivala omogočajo igranje z lastno domišljijo povezano s subatomskim svetom.

Spodaj lahko vidiš spreminjanje osvetljenosti določenih delov nevtrina.


Black & White (Båll & Brand)

Black & White je svetlobna instalacija, ki je neposredno povezana z arhitekturo sosednje stavbe “Black Diamond” (sodobna knjižnica v Kopenhagnu). Stožci svetlobe režejo temo in na nebu ustvarjajo odsev sloga stavbe. Svetlobni stožci so postavljeni v bližino stavbe, kjer ustvarjajo nadaljevanje njene arhitekture in poudarjajo navpične in horizontalne linije njene fasade.

Delo je poklon Črnemu diamantu in raziskovanju svetlobe, prostora in arhitekture - svetlobo uporablja kot kiparski element v urbanem prostoru.


PHOENIX (Julien Menzel)

Phoenix je 11 m dolga, 15 m široka in 5 m visoka svetlobna skulptura v obliki velikanske ptice. Feniks pošilja sporočilo o upanju, življenju po smrti in možnosti vstajenja iz pepela.

Animirana osvetlitev instalacije ustvarja dinamične oblike in barvne prehode, vse skupaj pa spremlja avdio-vizualna zvočna pokrajina, sestavljena iz petja ptic in atmosferskih zvokov iz okolice. Feniks vabi vse goste festivala pod svoje okrilje, kjer lahko uživajo v spektakularni izkušnji svetlobe in zvoka.


Unterwassertage (Julian Angerer, Arno Dejaco, Anna Heiss, Clara Mayr, Nora Pider)

Med nebom in zemljo dva človeka “bingljata na vrvi” - brez možnosti, da bi prišla do tal ali na streho, se zatakneta v večno dialogsko zanko. V brezupnem motenju naokoli postaneta dve “živčni omari”, dva arhetipska predstavnika sodobnega zahodnjaka: plavata v večnem "kaj zdaj?".


Comms (Hans E Madsen & Frederik Dahl Hougs)

Ljudje smo obkroženi s signali, ki nenehno tečejo mimo nas in skozi naša telesa. V digitalni dobi smo povsod in nikjer hkrati. Naš vsakdan je mešanica virtualnih in dejanskih odnosov in dogodkov, ljudje pa so v vedno večji meri povezani preko nevidne mreže komunikacijskih orodij.

Delo Comms ponazarja nevidni tok signalov s pomočjo ikoničnih satelitskih krožnikov, ki nas spomnijo, da smo vsakodnevno izpostavljeni nenehnemu sevanju.

Satelitski krožniki predstavljajo informacijsko središče, ki spremlja vsakogar in vse, in vzbuja idejo o vojaški nadzorni napravi, ki ustvarja občutek, da ne moremo uiti iz krempljev nenehnega nadzora. Comms tako rekoč osvetljuje nevidno in prikazuje digitalno povezavo med nami skozi čas in prostor.


Great Balls (Peter Emil Frisch, Mubashar Khan, Mesut Üzümcü & Mathias Lynge Christensen)

Žogice visijo z ograje igrišča na promenadi Havnegade. Sestavljene so iz PEX cevi z LED trakovi v notranjosti, oblikovanih kot kroglice različnih velikosti, ki lahko zagotavljajo svetlo in jasno osvetlitev, vidno od daleč.

Vsaka žoga je opremljena s senzorjem, ki lahko aktivira različne svetlobne vzorce glede na zaznano gibanje v bližini.

Ko se v mestu spusti tema, ta množica kroglic zasveti in okolico okopa v morju barv.

Gostje festivala, ki se podajo v bližino žog, so deležni izjemne svetlobne izkušnje.


Trust nature (Umage x Hackstage)

Delo pripoveduje vizualno zgodbo o tem, kako bi narava zacvetela in naredila svet lepši, če bi mu le človeštvo dalo potreben prostor in mir. V opazovalcu želi prebuditi čustveni odziv, ki bi misel pretvoril v dejanja, s čimer poudari potrebo po večjih naporih za naravo.

Instalacija je postavljena ob najbolj znanem pristanišču v Kopenhagnu - Nyhavn.

moja manj posrečena fotografija

by CPH Light Festival


WIndchimes (Sigurd Hampel Adelstrup & Lasse Rasmussen)

Obliko instalacije so navdihnili vetrni zvončki. Ustvarjena je iz akrilnih cevi in ​​akrilne plošče, z LED trakovi, nameščenimi znotraj akrilnih cevi, ki jih krmili Arduino.

Delo je zasnovano z namenom, da v mesto vnese pomirjujoč element in tako gostom festivala ponudi začasen pobeg iz stresnega vsakdana. Zvončki visijo z dreves na promenadi Havnegade in se naravno premikajo skupaj z vetrom, kar ustvarja sproščujoče okolje za mimoidoče.


HEAT (Henrik René Jørgensen & Frederik Kofoed-Sørensen)

Delo izraža občutek toplote v mrzli zimi in pritegne poglede od daleč. Toplota skriva posebno privlačnost, a lahko ta postane previsoka?

Instalacija HEAT je sestavljena iz lesene konstrukcije s plastičnimi okni, ki skupaj spominjajo na japonske svetilke.

LED trakovi v notranjosti ustvarjajo učinek gorečega plamena. Impozantna 3,5 metra visoka umetnina je dramatična in prepričljiva s svojo sevajočo toploto.

V notranjosti je skrita silhueta osebe v razmerju 1:1, ki se zdi ujeta med plameni.


Soleils (Simon Chevalier & Lucile Cassassolles)

Ustvarjalci se z delom poklanjajo nebesnim telesom, saj so vir sanj in upanja ter so del naše skupne kulture že od nekdaj. Instalacija simbolizira vzpon in padec ter ponazarja krog življenja in Zemlje. Trije svetlobni kosi oddajajo očarljivo, blagodejno svetlobo, katere topel sijaj je pozimi redkost.

Vsi imamo nad glavo enake zvezde, živimo na istem planetu, smo združeni, medsebojno povezani.

Z delom ustvarjalci pošiljajo sporočilo optimizma in moči. Sonce bo vsako jutro znova in znova vzšlo in z njim vse živo na Zemlji.


Åndedrag | Breath (Morten Just)

3D-mapirano delo vdahne novo življenje stavbi banke Sydbank na glavnem trgu. Ljudje pogosto pravijo, da ima metropola svojo življenjsko moč in svojevrsten utrip. Utrip je ritmičen in agresiven, dihanje pa krožno in brez začetka in konca. Z animacijami, ki spominjajo na ciklično dihanje, delo začasno oživi stavbo in zadiha skupaj z mestom.

3D animacija tega dela je bila ustvarjena na podlagi 3D skeniranja fasade stavbe, ki omogoča projiciranje grafike na stavbo na način, ki se popolnoma ujema z njeno strukturo, detajli in ornamenti.

by CPH Light Festival


Going Under – 30 sunrises and 30 sunsets (Niels Bonde)

Delo temelji na gibanju valov in odsevih na gladini oceana. Zasnovano je kot dinamičen mozaik, kjer velikanski piksli prevzamejo barve in svetlobne odseve vode. Krasijo ga barve in odsevi vhoda v pristanišče, ki se dinamično spreminjajo glede na letni čas ter svetlobo in aktivnost v pristanišču.

Instalacija je bila ustvarjena s posebnim algoritmom, ki uporablja 7×6 slikovnih pik za prepoznavanje slik s 95-odstotno natančnostjo, način, kako se barve med seboj povezujejo, pa ustvari edinstveno kodo. Posebna kombinacija barv in svetlobe, ki jo najdemo v kopenhagenskem pristanišču, je v tem delu vizualizirana s piksli.

Njegov naslov se nanaša na pesem "Going Under" ameriške pevke, tekstopiske in pesnice Patti Smith.


the oracle (Marie Nørgaard Nielsen)

Prosojne bele stene instalacije tvorijo spiralno konstrukcijo, v katero lahko stopimo. Znotraj oraklja postopoma izginjamo stran od mestnega utripa. Stene postajajo vse višje in jakost svetlobe se veča s približevanjem središču spirale, kjer se obiskovalec kopa v močnem oceanu svetlobe.

Gibanje znotraj instalacije je gibanje v našo lastno modrost. “Oracle” je znotraj nas - odgovori se skrivajo v naši intuiciji.


COSMOS (Camilla Brix Andersen)

Ker je močno tematsko in estetsko navdihnjena z znanstveno fantastiko in trenutnimi svetovnimi razmerami, se instalacija poigrava z našim dojemanjem nas samih in realnosti, tako da postavlja vprašanja o človeštvu in njegovi prihodnosti. Ali lahko na novo opredelimo svojo potrošnjo, da obvladujemo podnebne spremembe in rešimo naš planet? Ali smo na poti, da postanemo večplanetarna vrsta?

Cosmos je skupno ime za svetlobne instalacije The Orb, Solaris in Stella – narejene iz koles otroških vozičkov in pločevink, činel in kovinskih ostankov ter spremljevalne glasbe Martine Francisce Miller.


GREEN BEAM V (Båll & Brand)

V zadnjih nekaj letih je “zeleni žarek” postal simbol kopenhagenskega festivala svetlobe, saj letos žari že petič. S svojo ikonično zeleno barvo in dolžino 3,7 kilometra združuje mesto. Letos žarek izvira iz zabaviščnega parka Tivoli, gre skozi stolp Christiansborg (na sliki spodaj) in naprej.

Križanje zelenega žarka in snopa svetlobe izpred stavbe Black Diamond.


PHOTONIC EMPATHY (Lumus Instruments)

Gre za interaktivno umetniško delo, občutljivo na dotik, ki vabi občinstvo, da soustvarja videz, barvo in globino instalacije.

Photonic Empathy raziskuje geometrijo treh povezanih struktur z uporabo dveh različnih načinov osvetlitve. To ustvarja dezorientacijski učinek, kot da je geometrija strukture nestabilna. Zaprte ploskve, ki se nahajajo na koncu vsakega kvadra, so opremljene z neskončnimi zrcalnimi ploščami, ki zajemajo in usmerjajo fotone znotraj vsakega kvadra.

Če bi bili fotoni opazovalec, bi bila ta skulptura popolnoma zaprta. Poskusimo se vživeti v fotone!

Z zgornjo instalacijo sem zaključila ogled festivala. Še precej kreacij se skriva po mestu, a moje okončine niso bile preveč navdušene nad mrzlim večerom, tako da sem se odločila počasi odpeljati proti domu. Bil je en lep večer - če boš do 27. februarja kaj na teh koncih, ti priporočam ogled!

Kako pa so bile tebi všeč zgornje kreacije? Če bi lahko izbral/-a eno fotografijo, ki te je najbolj očarala, katera bi to bila? Vesela bom tvojega sporočila v komentarju spodaj. :D

Lepo se imej,

Alenka <3