OLELI

View Original

A trip to the Pacific | Izlet do Pacifika

Pred kratkim smo se odpravili na 7h dolg pohod od tropske postaje do čudovitega botaničnega vrta ob obali. Na poti smo videli veliko - predvsem rastlinstva različnih nadmorskih višin, saj je naš voditelj po Kostariki botanik.

Drugače sem najbolj vesela kakšega živalskega predstavnika. Večinoma so to ptice - teh velika skupina ljudi včasih celo ne prestraši, zato jih je največ tudi med mojimi fotografijami.

Po krajši hoji po hribu navzgor in navzdol, smo prispeli do reke - Río Bonito, po kateri smo proti toku brodili slabi dve uri. Želela sem si, da bi bilo vreme na naši strani - in bilo je - oblačno skoraj do obale! Hoja po soncu bi bila zelo naporna…

Ob vodi je na nas prežal kraljevski jastreb. Kraljevski? Ali prej petelinji?

Vsekakor fascinantna in zabavna vrsta.

Na poti smo naleteli na skupino Kostaričanov, ki so s terencem obtičali v reki - šli so po vodo za konje…. Po naši intervenciji se je vse dobro izšlo.

Verjetno znana mimoza (Mimosa pudica) - rastlina, katere listi se ob dotiku “zaprejo” - na sliki desno spodaj.

Ramphocelus passerinii - vsakdanji obiskovalec krmilnice ob zajtrku na tropski postaji. Ja, takrat je celo malo deževalo. Do zdaj smo imeli samo en deževen večer in nekaj deževnih noči.

Če naše rdeče gozdne mravlje brez težav spregledaš, krojaških mravelj zagotovo ne - ustvarjajo si namreč zelo dobro vidne pasove, po katerih prenašajo koščke listov do svojega mravljišča.

*več - prejšnja objava ;)

Ob poti smo si ogledali zelo visoko in mogočno drevo - kapokovca, iz katerega menda pridobivajo nepremočljiva vlakna, ki so lahko zaradi te lastnosti uporabljena pri izdelavi rešilnih jopičev. Tako velika drevesa so v gozdovih, v katera posega človek, precej redka.

Včasih je bil na tem območju pašnik, kjer se je pasla živina. To drevo je nudilo veliko sence, zato ga niso posekali. Poleg tega je les tako starega (cca. 300 let) drevesa slaba, cena in čas sečnje pa bi bila tudi previsoka.

Ena izmed mnogih vzpenjalk - ta je priljubljena tudi med opicami. Do sedaj smo videli kapucinke in vriskače.

In…po sedmih urah hoje v soparnem ozračju, po drsečem oranžnem blatu skozi tropske gozdove, smo prvič zagledali obalo Pacifika! To še ni bil končni cilj - nadaljevali smo ob plaži še kakšno uro. Mmm, ta morski zrak…

Ena karibska.

Tole je cvet ene izmed pasijonk, ki so na Kostariki zelo raznolike - ne razlikujejo se le po barvi in obliki cvetov, pač pa tudi po obliki listov, saj naseljujejo zelo različne habitate. Poskusili smo tudi njene sadeže - okus je podoben marakuji, le da je veliko bolj kisel. Me prav zanima, koliko sladkorja je dodanega v pasijonkine sokove, ki sploh niso kisli.

Ahhh, senčka.

Takole smo se sprehajali po poti ob plaži do našega cilja - na levi strani morje, na drugi pa…

…skoraj prave mangrove - te nimajo dostopa do sladke vode. Prave pokažem kmalu…

Grebeni v okolici so bili olepšani z živahno obarvanimi … cvetovi / jesensko obarvanimi listi?

CVETOVI !

Tak prizor nas je pričakal ob prihodu na cilj - botanični vrt “Casa Orquideas”, ki se nahaja ob obali. Rozasto je povsem naravno - to so prašniki iz cvetov bližnjega drevesa, ki se soraj da sočasno usujejo na tla.

Prvič sem videla kokosove palme v njihovem naravnem okolju.

Da prideš do dobrega dela kokosa, se moraš pošteno potruditi - najprej moraš narediti luknjo do vlaknastega ovoja, nato se namučiš, da uspeš odstraniti vlakna in potem končno prideš do kokosa, kot ga poznamo - vanj lahko narediš luknjo, spiješ kokosvo vodo in ga nato razpoloviš, da lahko postrgaš še glavno nagrado za ves vložen trud - belo sredico. Njams!

bambus

Banane so zelo dobro zastopane v kostariški kulinariki - od surovih, popečenih za zajtrk do karameliziranih in tistih v pecivih. Ob obisku ene izmed tržnic smo poskusili šest vrst banan, ki jih gojijo na severovzhodu Kostarike.

Tile citrusi so bili zelo kisli. Po zaužitju čudežnega sadeža (Synsepalum dulcificum) so postali sladkega okusa!

Take niso le v botaničnem vrtu - veliko podobnih lahko vidiš tudi v naravi.

Canna indica - iz semen njenih plodov domačini izdelujejo ropotuljice.

Kaj počnem na tropski postaji La Gamba - nekoliko kasneje ;)

Še prej pa nekaj o naših vodnih doživetjih.

  • Alenka