La Gamba | Življenje na tropski raziskovalni postaji
Na tropski postaji La gamba, ki je del dunajske univerze, smo bivali 10 dni - v tem času se je dogajalo veliko - nekaj sem ti že pokazala, večji del pa predstavljam spodaj ;)
Prvi dan smo se sprehodili skozi velik vrt s številnimi rastlinami - neverjetno, kaj vse skriva narava in kako veliko široko uporabnih vrst poznamo že zelo dolgo.
Za zaveso je bil manjši rastlinjak. Tukaj ne poznajo oken, saj jim le otežujejo življenje - uporabljajo le mreže proti mrčesu, ki jih razprostrejo preko lukenj v steni. Ker ni oken, je pretok zraka veliko boljši in deluje kot naravna klimatska naprava.
Zakaj je helikonija rdeča?
-Zato, da privablja njene opraševalce - določene vrste kolibrijev.
Trije gospodiči.
“Crimson-fronted Parakeet” (vrsta papige), nas je opazoval z velike višine.
Afriška palma, ki med listi spodaj shranjuje velike količine vode - rešiteljica žejnih popotnikov.
Kjer so pobočja gola in ni dreves, ki bi delala senco, uspeva visoka in gosta praprot. Ko se vmes zasadijo in zrastejo drevesa, začne praprot odmirati.
V okolici postaje je skozi gozd in po rekah speljanih več označenih poti - “trailov”. Izven njih je hoja zelo otežena - zaradi goste podrasti, blata, bodečih rastlin in pa nevarnih živali. Če je zadnje resnično, boste lahko preverili sami, skozi branje te in naslednjih objav ;)
Prvi pohod skozi gozd se je začel na precej lepi privatni posesti.
…s pisanim vrtom…
Na sliki majhna muh’ca, v zraku pa že veliko pikajočih žuželk in zelo glasni zvoki (med pogovorom po telefonu te sogovornik zelo slabo sliši) škržadov.
In končno - tropski gozd, kot sem si ga predstavljala. In na žalost tudi take temperature - cca. 33°C (v senci) in 80% vlažnost.
Izmuzljiva anolija. Kasneje smo jih videli še veliko…
Na začetku sem mislila, da so ti listi poškodovani. Pa niso.
Drevo z morskimi ježki? Res! Plodovi izgledajo tako kot pravi morski ježki. Še luknje imajo…
Od sredine novembra do aprila je na Kostariki poletje - sušno obdobje. Vodotoki so bili zato bolj skromni. V deževnem obdobju bi bil ta slap videti precej drugače.
Vrsta akacije - v teh “rogovih” domujejo zelo drobne mravljice, ki v zameno za zaščito in hrano, ki jim jo drevo nudi, branijo rastlino pred objedanjem drugih organizmov.
Mogočna visoka drevesa so moja najljubša!
Pozlačena mravlja? “Golden carpenter ant”.
Trogon.
Neskončno veliko različnih oblik, velikosti, barv in stopenj objedenosti.
Bližnjih srečanj s paličnjaki je bilo veliko.
Neverjetna: Psychotria elata - 'Kissing Lips'.
Naslednji dan smo izbrali drugo pot - le kilometer stran od prejšnje je bil gozd precej drugačen.
V teh “zarolanih” delih nekaterih listov bivajo mravlje - zakaj? Podoben razlog kot pri akaciji zgoraj.
Veliko listov v tropskem deževnem gozdu ima zašiljeno in navzdol ukrivljeno konico - da dežne kaplje lažje spolzijo na tla in zalijejo rastlino. Desno je ena izmed redkih bolj opaznih gliv v tem gozdu.
Če rad fotografiraš, se hitro zgodi, da zaostaneš…
Ne, nisem spremenila njegove barve.
Oh, te korenine…vedno znova me navdušujejo...
Enkrat sem delček poti skozi gozd posnela (s telefonom, ups) in sestavila video, ki si ga lahko ogledaš tukaj:
3 / 10 so bili prosti dnevi, ki smo jih lahko izkoristili za samostojno raziskovanje. S sošolko sva se odpravili na “birdwatching” in ob tem opazovali krasno naravo.
Vrh vzpetine, ki se je dvigala nad pašniki, precej daleč stran. Enkrat se nam je zgodilo, da smo iz gozda prišli daleč ZA tem hribčkom - sledila je uro in pol dolga hoja naravnost, opoldne, po žgočem soncu, brez sence. Rešitev - dolgi rokavi, klobuk, očala, sončna krema, voda in brisača čez glavo:
Na sliki se zdi, da ta čudovit gozd krasijo jutranje meglice, obsijane s soncem. No, ni bilo čisto tako…
Ta gozd je plantaža afriške oljne palme iz katere - logično - pridelujejo neslavno palmovo olje. V bližini so tisto jutro zakurili nekaj odmrlih vej teh palm.
Kostarika proizvede 0,2 % celotnega palmovega olja. V Nemčiji, na primer, ga porabijo 50 % za “biodizel”. Potrošnja in s tem proizvodnja palmovega olja se bo do leta 2050 menda podvojila.
Na hektar površine lahko posadijo 400 dreves, ki morajo biti dovolj narazen. Obirajo jih ročno, s palico na vrhu katere je rezilo, 4 do 5-krat na leto. En šop teh plodov tehta približno 30 kilogramov. Ko palme zrastejo 20 metrov v višino, postanejo previsoke za obiranje, zato jih “ubijejo”, v bližini pa zraste nova mlada rastlina.
Palma je primerna za obiranje po približno 3 letih. V roku enega dne od obiranja morajo plodove pripeljati v tovarno (kjer jih stisnejo in iz njih pridobijo olje), drugače začnejo sadeži gniti. Na hektar oljnih palm letno s prodajo dobijo 10000 dolarjev.
No, pojdimo nazaj na opazovanje ptic… na eni strani poti so bile plantaže oljne palme, na drugi pa visoka drevesa, v “krošnji” katerih se je videlo in slišalo veliko ptic.
Med njimi je bil tudi znameniti tukan!
V ozadju se je paslo govedo. Ena redkih kostariških vrst, ki ni tako navdušena nad gozdnim ekosistemom.
Če ste prebrali moje prejšnje bloge, jo morda že poznate - golovrata tigrasta čaplja.
V krošnjah so z videzom lenivca zavajali številni termitnjaki. Nekateri so bili zapuščeni - notri so se kasneje naselile druge vrste - čebel, os in ponekod tudi netopirji.
Ena izmed bolj fotogeničnih vrst - “Great Kiskadee”.
Videli pa smo tudi…
mačke! hihi
Bananovec - ko obrodi (brez oploditve), ga posekajo, ob njem pa že zraste hčerinska rastlina. Po približno desetih letih posadijo nove…
Te barve!
Najdi vsiljivca / vsiljivko ;)
Vsak dan nove, zanimive rastline.
Jakana (Jacana spinosa) - vrsta pobrežnikov.
Jastreb se suši / hladi. Pravzaprav pripravlja na let…
Zelo zanimiv grm - Bixa orellana. V sebi skriva rdeče obarvana “semena”, ki so jih kot barvilo uporabljali že Indijanci. Barva vsebuje obe komponenti - vodno in oljno, kar omogoči mešanje v vseh medijih - super za ustvarjanje. Poleg tega deluje tudi kot repelent.
“Lineated woodpecker” - vrsta detla z ekzotično frizuro. Videla sem ga le tukaj.
Zagovorniki plantaž oljnih palm pravijo, da so nasadi dom številnim vrstam živali. Delno imajo prav…
Tam sem opazila živahnega “Scarlet-rumped tanager”…
…in ta parček.
Vse kar smo videli in doživeli je prišlo in odšlo s svetlobno hitrostjo… Dan odhoda je bil tukaj kmalu po prihodu.
Vse iz okolice La Gambe sem želela vključiti v to objavo, zato je na koncu nastal zelooo dolg zapis. Čestitke, če ti je uspelo priti skozi!
Še veliko ti imam za pokazati… Najboljše šparam za konec. ;)
Alenka