V času našega bivanja na raziskovalni postaji smo večere izkoristili tudi za opazovanje nočno aktivnih živali.

Že prvi večer so me presenetili številni kuščarji, ki so plezali po stenah naših hišk. In občasno po dlaneh obiskovalcev…

Na Kostariki živi okoli 200 vrst dvoživk, med njimi pa je najznamenitejša prav tale:

Na nočne izlete smo hodili v bolj ali manj neposredni bližini raziskovalne postaje La Gamba, kjer si lahko videl najrazličnejše živali. Med drugim tudi manj atraktivne kačice (uvrščamo jih med stonoge).

Neprestano so nas svarili pred nevarnimi, strupenimi živalmi, ki jih menda na Kostariki ne manjka. V resnici pa je tako - strupene živali so, vendar dokler jih opaziš in jih ne dražiš, se ne odzovejo napadalno. Še tako od blizu jih lahko fotografiraš…

Po večerji smo se večkrat odpravili na sprehod skozi vrt, ki je v temi dobil nove barve, glasove in oblike.

Pogoj za dobro opazovanje so bile seveda dobre naglavne svetilke.

Kar se zdi pregledno čez dan, ponoči ne ostane tako…

Večerni sprehodi so bili res čudoviti. Tudi zato, ker se je počasi polegel ves hrup, ki so ga čez dan ustvarjale žuželke - predvsem škržati, ki so zvečer iz petja v milijonskem orkestru preskočili na zaletavanje v luči, računalniške ekrane ter stene in množično (nezavestni) padali na tla, se pobirali, spet zaletavali in tako naprej… Dokler ni napočil dan, ko so začeli z novim ciklom.

Nekaj zaporednih večerov smo nastavili svetlobne pasti - žarnici z različnima valovnima dolžinama, okoli pa okroglo ogrodje, čez katerega je bila napeta mrežica. Okoli desetih zvečer so se na njej začele zbirati nočno aktivne žuželke.

Najbolj nenavadne med njimi so bile zagotovo številne vrste vešč, ki so s svojimi oblikami in barvnimi vzorci genialno posnemale okolico - lubje, liste in še kaj. Nekaj si jih lahko pogledaš spodaj - da veš, o čem o govorim;)

Na Kostariki je opisanih že ogromnooo vrst nočnih metuljev, med katerimi so nekateri po izgledu prav neverjetni. Profesionalni fotograf Armin Dett je na večih obiskih Kostarike posnel fotografije vseh (živih) vrst vešč, ki živijo v tropskih deževnih gozdovih Kostarike, jih izrezal iz ozadja in te slike natisnil v knjigi, ki sem jo sama listala z odprtimi usti - čudovite fotografije! Naslov knjige je Moths of Costa Rica’s Rainforest.

Levo - slika zaletavajočega škržada, desno pa še ena vsiljivka na mreži za žuželke.

Z Laro en večer nisva bili preveč utrujeni od dneva, zato sva šli raziskovat življenje v bližini bližnjega potoka.

Hodili sva zelo počasi in videli nekaj žab. Tale zgoraj je ena pogostejših vrst nižinskih tropskih gozdov. Zaradi varovalnih barv se žabe dobro zlijejo z okoljem, zato jih je najlažje videti, ko slediš smeri iz katere se oglašajo ali pa jih opaziš med skakanjem.

Malo razočarani nad večernim “ulovom” sva se ravno odpravljali iz vode, nakar sem pogledala nad seboj in opazila premikajočo vijugo - kačo!

Že od daleč sva takoj opazili njeno trikotno obliko glave, kar je ponavadi dober znak, da je kača strupena in se ji ni fino približevati. Kakorkoli, okoliščine so tako nanesle, da sva jo lahko opazovali od bližje. Bila je zelo lepa kača - nad očmi je imela nekakšne trepalnice, njeno telo pa je krasil pisan vzorec.

No, vse te skupine živali smo videli tudi podnevi, le da so bile čez dan vse kače zelo skrivnostne in so se pokazale za nekaj trenutkov, potem pa spet izginile v neznano. Fotografij zato nimam, z izjemo ene, ki pa…

…ni bila več živa. To je najverjetneje koralnica, ki velja za eno manjših, vendar njabolj strupenih kač! Tudi v tem stanju bi se bilo nevarno dotakniti predela okoli njene glave. Znanih je še veliko drugih, nenevarnih vrst kač, ki njen vzorec zgolj posnemajo in se na ta način obvarujejo pred predatorji. Za ločitev med temi kačami in koralnico naj bi v večini primerov veljal ta rek:

Red on black, safe for Jack. Red on yellow, kills a fellow.

- Pri tem se gleda, katera barva leži na katerem ozadju…

Srečanj in rokovanj z žabami (vedno z vlažnimi rokami, da se ne prenese škodljivih snovi preko njihove tanke kože) res ni manjkalo.

Če si prebral/-a moje prejšnje objave, ti je spodnji plazilec zagotovo že znan. ;)

Tega baziliska sem zasačila tik preden bi se mu uspelo skriti pred nenapovedanimi obiskovalci. Poleg tega stresnega trenutka gledanja iz oči v oči s človekom, je moral preživeti obisk še enega bitja:

mravlja si ga je pa res privoščila. Zagotovo je mislil, da se v tistem trenutku ni smel premakniti, saj bi ga potem jaz opazila. No, to sem ga tako ali tako… Če bi vedela, da mravlja leze po njemu, bi mu že prej dala mir. Ups.

Toliko o plazilcih, dvoživkah in drugih nočno aktivnih živalih - naslednjič, ko ti v sobo prileti nadležna vešča, jo poglej od blizu - menda imamo tudi v Sloveniji nekatere zelo lepe predstavnike. ;)

Kmalu se oglasim s še zadnjo objavo, do takrat se pa lepo imej!

• Alenka