Aquatic | Vodno
Kakšne pol ure vožnje iz La Gambe leži obmorska vas Golfito, s katere smo se dva zaporedna dneva odpravili na raziskovanje vodnih okolij - z ladjico, seveda.
Spodaj lahko vidiš nekaj zanimivih “najdb”.
Od La Gambe do Golfita smo s taksiji prispeli v pol ure.
Na ladjico smo se odpravili z željo, da nekateri prvič vidimo mangrove in najdemo lenivca.
Že kmalu po izplutju so nas z višine opazovali rjavi strmoglavci.
Menda se na tem območju zadržujejo tudi delfini…
In res - imeli smo srečo, da smo lahko precej od blizu opazovali vitke progaste delfine (Pantropical spotted dolphin), ki so značilni za tropske in subtropske predele sveta.
Kostarika je zelo dobra dežela za ornitologe.
Globina morja blizu obale je majhna - v času oseke se pojavi veliko otočkov mivke, ki se jim je z ladjico treba izogibati - na enem smo se izkrcali in uživali v skakanju naokoli.
V ozadju izza oblakov gleda najvišji vrh Paname (južne sosede Kostarike) - okoli 3500 m visok vulkan Barú.
Vožnjo smo nadaljevali po strugi reke Coto, kjer so nas presenetile prve mangrove!
Dejavnikov, ki oblikujejo tako zanimive rastlinske združbe, je veliko; eden glavnih pogojev za njihov nastanek je mešanje sladke in morske vode.
Mimogrede - pridružila se nam je tudi snemalna ekipa RTV Slovenija, ki bo z nami ostala 10 dni. S posnetim materialom bodo ustvarili dokumentarni film, ki bo čez slabo leto verjetno že dostopen za ogled.
Golovrata tigrasta čaplja je bila stalna spremljevalka med vožnjo ob obali.
Na sliki se dobro vidi razlika med dvema vrstama mangrov: Rhizophora mangle (rdeča mangrova) - tiste z razprostrtimi koreninami in Pellicera rhizophorae (“tea mangrove”) - na sredini.
Plod (levo) in rumeni soli polni listi drugo omenjene vrste mangrov.
V takšnih razmerah lahko najdemo tudi vrsto praproti - Acrostichum aureum.
Kaj je tisto, kar ima nekaj oranžnega?
Mangrovski rakci!
i b i s i
Hlod / velika veja / ali kaj drugega?
Ameriška krokodilA!
Ko jih vidiš v živo, res občutiš njihovo visoko evolucijsko starost.
Od daleč so v vodi zame neopazni…dokler jih ne vidim nekaj metrov stran.
Zadnja destinacija dneva je bila plaža ob Pacifiku in priložnost, da se uresniči še zadnja želja - najti lenivca, ki se menda potika tam naokoli.
Osvežujoč “sladek” tuš.
Črni legvan - teh je res veliko.
Po pregledanih skoraj vseh drevesih ob morju smo ga le našli - triprstega lenivca! Tale je bil profesionalni športnik - med opazovanjem se je premikal s hitrostjo počasne opice, kar je za lenivce verjetno kar rekordno. No, po petih minutah se je seveda ustalil na enem koncu veje in tako - v obliki kepe ostal do našega odhoda (ker se je skril med veje, te fotografije žal nimam).
Vodomec.
Ker nam je ostalo še nekaj dnevne svetlobe, smo čas izkoristili za opazovanje okoliških dreves in iskanje opic.
Opazili smo kapucinke.
In vriskače. Te po jakosti glasov prekašajo le kiti grbavci.
Dan smo začeli s krajšim bird-watching-om.
Nikoli si nisem predstavljala pelikana, ki bi sedel na veji vrh krošnje.
Naslednja postaja je bil majhen koralni greben, kjer smo opazovali pisano podvodno življenje.
Veliko koral je bilo mrtvih; tiste, ki so ostale, so bile dom številnim morskim organizmom. Za korale je med drugim smrtonosna tudi sestavina mnogih krem za sončenje - oksibenzon.
Tamkajšnja obalna kamnina je predvsem apnenec, v katerega je morje skozi čas vklesalo številne jame in tudi police za morske ptice.
Želela sem ponovno videti delfine.
In sem jih - tokrat so bili tako blizu ladje, da so se jih nekateri lahko dotaknili.
Taki trenutki so me spomnili, zakaj imam že od nekdaj rada morje.
Počasi smo pripluli do reke Esquinas, po kateri smo pluli počasi, z željo, da najdemo nestrupeno in največjo kačo na Kostariki - navadnega udava. Pri tem nismo bili najbolj uspešni, smo pa opazili rakuna, rake ter kuščarje in številne vrste ptic.
Tudi tukaj so nas spremljale mangrove - po njihovih ogromnih koreninah smo lahko tudi plezali. Ja, blatno je bilo. Zelo.
Tako kot prejšnji dan smo se za konec ustavili na plaži.
Ta je bila kar malo kičasta…
…in polna lepih kotičkov…
Čeprav morda zgledajo kot naravni senčniki, ne dajejo veliko sence. Imajo pa zato eno drugo pozitvno lastnost - na njih rastejo kokosi, ki množično padajo na peščena tla ob obali. Z malo vztrajnosti in moči, smo sami prišli do tiste njami kokosove vode in sredice.
Tako - toliko zaenkrat. Se še kaj oglasim ;)
Alenka